Inštitut za ekonomsko demokracijo

Zakaj je vodenje po načelu odprtih knjig dobra odločitev?

Avtorica: Sara Lucu

Zakaj je vodenje po načelu odprtih knjig dobra odločitev?

V gospodarstvu srečujemo vse pogostejše debate o pomembnosti ekonomske demokracije ter vse glasnejše pobude za spodbujanje lastništva zaposlenih, ki podjetjem in njihovim zaposlenim prinaša ogromne koristi na več področjih. S strukturnim lastništvom zaposlenih lahko v podjetja med drugim namreč polnopravno vstopijo inkluzivnost, s katero se preneha delitev na lastnike in »najete roke«; dolgoročna vzdržnost, saj se del lastništva zasidra pri delavcih, ter demokratizacija, v skladu s katero se zaposlene spodbuja k aktivni participaciji.

Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je dolgoročna uspešnost lastništva zaposlenih neločljivo povezana z grajenjem, vzpostavljanjem ali nadgrajevanjem ustrezne kulture v podjetju, in sicer kulture lastništva, ki temelji na zavedanju zaposlenih in menedžerjev o pomenu delavskega lastništva, pravicah in dolžnostih, ta pa se lahko ali bolje rečeno mora (so)oblikovati s pomočjo različnih izobraževalnih programov za vse deležnike.

Raziskave ugotavljajo, da se podjetjem, ki vzpostavijo strukturno lastništvo zaposlenih, izboljšajo poslovni kazalniki ter počutje in motivacija zaposlenih na delovnem mestu. Lastništvo zaposlenih je povezano tudi z bistveno večjo stabilnostjo zaposlitve, v podjetjih, ki obenem povečujejo udeležbo delavcev pri odločanju, pa je rezultat tudi večje zadovoljstvo pri delu, močnejša zavezanost podjetju in višja motivacija.

Raziskave tudi potrjujejo, da lastništvo zaposlenih v povprečju vodi do povečane produktivnosti, dobičkonosnosti in dolgoživosti podjetja. Iz različnih primerov podjetij po celem svetu je jasno tudi, da lahko združevanje lastništva zaposlenih s povečano udeležbo zaposlenih ustvari izjemne donose na naložbe.

Lastništvo zaposlenih je lahko torej nenadomestljiva platforma za v današnjem času tako prepotrebno reformo dela, ki se sooča z večanjem – ob možnostih, ki jih ponujajo različni družbeni in tehnološki premiki, v resnici popolnoma nepotrebno in nerazumljivo – odtujenostjo delavca do svojega dela.

Ta model mu skupaj z implementacijo kulture lastništva končno omogoča, da skupaj s podjetjem raste in se razvija. Vendar pa odločitev za lastništvo zaposlenih ne more prinesti tako dobrih rezultatov, če se ne poveže tudi z ustvarjanjem okolja, v katerem lahko zaposleni tako razmišljajo kot delujejo kot lastniki. V tem primeru bodo lahko namreč sprejemali dobre odločitve za svoje delovno mesto in podjetje nasploh.

En izmed principov, za katerega bi lahko rekli, da je neločljivo povezan z lastništvom zaposlenih (predvsem, če predpostavljamo, da si vsi v podjetju želijo »unovčiti« možnosti in prednosti, ki jih podjetjem ta oblika omogoča), je vodenje po načelu odprtih knjig (ang. open-book management).

Če v skladu s »tradicionalnim« načinom vodenja strokovnjaki učijo zaposlene, kako nekaj čim bolje narediti, pa pri načelu odprtih knjig vodilni kadri spodbujajo zaposlene, da sami razmišljajo o tem, kako priti do najbolje opravljenega dela. Zato ta način poslovanja ne spreminja zgolj ljudi in njihovih navad, ampak jim – kar je izjemnega pomena – pomaga ustvariti pogoje, v katerih bodo spremenili svoje miselne vzorce in dobili občutek dejanske koristnosti.

S tem omogoča posameznikom in skupinam, da z novim razumevanjem celotne slike delovanja podjetja in s pomočjo lastnih idej optimizirajo svoje delo ter obenem ustvarjajo pogoje za lastno zadovoljstvo. Tako lahko zaposleni izkoristijo svoj miselni potencial, ki se skriva v vsakem posamezniku.

Vodenje po načelu odprtih knjig se lahko uporablja za doseganje različnih ciljev. Omenjeni princip lahko podjetju omogoči večje prednosti pred konkurenco, lahko se z njim naslavlja specifične strategije ali reševanje določenih težav v podjetju, lahko pomaga zmanjšati stroške ob zagotavljanju visoke kakovosti storitev ali pomaga doseči višji dobiček.

Ob vsem tem pa je nujno, da se podjetje pri odločitvi za uporabo principa odprtih knjig zaveda, kakšna je povezava takšnega načina vodenja in poslovnih ciljev, saj lahko skozi takšno prizmo relevantno ocenjuje svojo uspešno implementacijo te filozofije.

Zato je vodenje po načelu odprtih knjig tesno povezano tudi s poznavanjem in razumevanjem poslovnih rezultatov, saj ti odražajo uspešnost oziroma neuspešnost poslovnih odločitev. Za vzpostavitev poznavanja in razumevanja pa je pomembno, da se v skladu z imenom principa vsem zaposlenim odpre poslovne knjige.

To pomeni, da morajo informacije v podjetju postati javne, da lahko zaposleni lažje preverjajo svojo osebno uspešnost in uspešnost podjetja nasploh. Seveda pa ni dovolj samo poznavanje številk, izjemno pomembno je tudi njihovo razumevanje, saj lahko šele takrat zaposleni resnično uporabijo informacije o rezultatih svojega dela za oblikovanje in končno sprejemanje poslovnih odločitev. Podjetje bo tako največ naredilo, če bo zaposlenim omogočilo (redna) izobraževanja, s pomočjo katerih se bodo vsi zaposleni lahko naučili osnov posla in temeljnih principov uspešnega delovanja ter tako resnično gledali na podjetje kot lastniki.

Obenem pa je nujno, da se nato zaposlenim dejansko omogoči, da soodločajo pri sprejemanju odločitev v podjetju in – zdaj polno informirani – sodelujejo pri pogovorih o usmeritvah podjetja. Na koncu pa ne smemo pozabiti, da enako kot za uspešno implementacijo lastništva zaposlenih največkrat potrebujemo vodenje po načelu odprtih knjig, velja tudi obratno. Čeprav vodenje po načelu odprtih knjig ne temelji na zahtevi, da zaposleni postanejo lastniki ali delničarji, vendar lastništvo nedvomno pomeni določeno prednost. To je popolnoma razumljivo, saj lahko posamezniki razmišljajo in delujejo kot lastniki v največji meri takrat, ko so neposredno udeleženi pri uspehu podjetju tudi v finančnem pogledu.

Zaključimo lahko, da je vodenje po načelu odprtih knjig v resnici zelo preprosta metoda za krepitev povezanosti zaposlenih z organizacijo in njihovega razumevanja delovanja podjetja. S krepitvijo razumevanja, kako podjetje deluje in kakšne so smiselne usmeritve za njegov nadaljnji razvoj, pa se krepi tudi zaupanje, in sicer tako v svoj položaj v podjetju kot tudi v položaj podjetja v poslovnem okolju.

Seveda pa je implementacija vodenja po načelu odprtih knjig – kot vsaka druga temeljna sprememba v podjetju – dolgo potovanje, ki je navdihujoče in naporno hkrati. Zato moramo k njemu pristopiti celovito, odprto in predvsem potrpežljivo, saj se nam na koncu lahko ta odločitev bogato poplača.

0 Comments

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen.