Inštitut za ekonomsko demokracijo

V roke 100 slovenskih delavcev več kot 5 milijonov €

Avtor: Tej Gonza

27 Day Cash Buffer

Prvotno objavljeno v Objektivu (Dnevnik).

 

V začetku 2022 bomo v Sloveniji dobili prva ESOP podjetja. Zadružni ESOP model je slovenska pravna inovacija, ki bo, na krilih novega pristopa, dobila kar nekaj zaleta tudi izven slovenskih meja. Od obstoječih rešitev za delavsko solastništvo v Evropi je drugačna predvsem v tem, da je inovacija plod več desetletnega strokovnega dela in preučevanja najboljše svetovne prakse na področju ekonomske demokracije.

Ekonomska demokracija po razvitih gospodarstvih doživlja prerod. Države kot so Nemčija, VB, Švedska, Nizozemska ZDA, Francija, Kanada, Avstralija, Španija, Italija in številne druge različne oblike delavskega lastništva in upravljanja postavljajo kot temelj progresivne ekonomske politike.

Ekonomska demokracija se tudi v akademskih krogih vedno pogosteje omenja kot tretja pot, alternativa umeščena med neoliberalni kapitalizem in državni socializem.

Solastniške sheme za zaposlene pa so postale tudi korporativna modna muha, ki temelji predvsem na praktičnih argumentih, s katerimi je mogoče apelirati na sentimente podjetnikov in menedžerjev. Motivacija delavcev, produktivnost, privabljanje in zadrževanje talenta, morala na delovnem mestu, boljša krizna odpornost podjetij.

Modno muho so začele pričakovano izkoriščati največja svetovalna podjetja, ki brez kakršnekoli ekspertize na področju ekonomske demokracije zanemarjajo osnovne filozofske in etične predpostavke, ki delavsko lastništvo dvignejo na nivo progresivne politične agende.

Tudi na Inštitutu ED smo se pred časom srečali z nespoštljivo redukcijo substance na poslovno v primeru velikega podjetniškega samoroga iz Hrvaške. Rimac Automobili.

Mate Rimac, leta 2017 na Forbes seznamu najboljših 30 podjetnikov pod 30 let, je v številnih intervjujih za hrvaške in tuje medije poudarjal željo, da njegovo podjetje dolgoročno ostane lokalno, da čim večji del dodane vrednosti drži znotraj državnih mej, in da za prihajajoče generacije nadobudnim mladim talentom zagotavlja vrhunske karierne priložnosti.

Mate je redno ugotavljal, da je ključna komponenta lokalne odgovornosti lokalno solastništvo. In v tem kontekstu je govoril celo o ESOP shemi za svoje podjetje.

Po krajši mailing korespondenci smo dobili povabilo na sestanek v Zagrebu, kjer nas je pričakal Mate in nekaj njegovih najbližjih sodelavcev. Precej hitro smo izvedeli, da ne govorimo istega jezika delavskega lastništva; Rimac ekipa je pojasnila, da njihov ESOP postavlja ena izmed večjih svetovalnih služb na planetu, Ernest & Young. In da je govora pravzaprav o delniških opcijah (»Employee Stock Option Plan«).

Kraja imena in banalizacija dobre prakse iz ZDA je pranje javnega mnenja s koncepti korporativne družbene odgovornosti. Delniške opcije izbranim zaposlenim ponujajo možnost, da v predvidenem obdobju unovčijo porast vrednosti podjetja tako, da opcijo realizirajo. V tem času niso solastniki podjetja, kar pomeni, da nimajo pravice do dividend, do soodločanja, ali do vrednosti delnice izven pogojev delniške opcije.

Najslabša stran delniških opcij je, da ne ohranijo lastništva med zaposlenimi, temveč naredijo ravno obratno – vodijo v razprodajo podjetja. Realizacija opcij običajno pomeni odkup delnic s strani zunanjih investitorjev. Omemba teh pomislekov je pri nekaterih Rimac sogovornikih dobila razumevajoče poglede, vendar je bilo jasno, da je diskusija tukaj zaključena.

Rimac je danes večinsko razprodano podjetje. Prosche si lasti 45%, ostalih 55% je v rokah Rimac Group, katere lastniki so Mate Rimac (37%), Porsche (24%), Hyundai (12%) in drugi investitorji (27%). Dodana vrednost se tako v določeni meri že preliva čez državne meje. Dokler ima Mate dovolj velik delež in vizionarski položaj, bodo preostali lastniki verjetno spoštovali njegovo željo, da razvoj in proizvodnja ostaneta na Hrvaškem. Vprašanje je, kako dolgo bo tako ostalo.

Ekonomska demokracija ima v kontekstu socialne degradacije, s katero se ponaša obstoječi kapitalizem, ogromno politično težo. Vendar pa je lahko njen program subverziven samo toliko, kolikor je subverziven njen najšibkejši model. Utapljanje dobre prakse v poplavi nestrokovnih modelov delavskega solastništva, ki so diskriminatorni, nevzdržni in nepravični je lahko začetek konca nove ekonomske alternative.

Slovenski ESOP je alternativa površnim praksam, ki jih spodbujajo institucije kot je E&Y. Ni delniška opcija, niti ni delniška shema za zaposlene, temveč predstavlja zelo robusten sistem individualiziranega posrednega lastništva za veliko večino zaposlenih določenega podjetja.

ESOP sistemsko definira način vrednotenja, distribucijo deležev med delavce znotraj lastniškega sklada in pravila vstopanja ter izstopanja iz lastniške sheme. Pravila so izredno premišljena in postavljena tako, da preprečijo razprodajo izven podjetja, in tako lastništvo dolgoročno zasidra med vsakokratno generacijo zaposlenih.

Evropska federacija za solastništvo zaposlenih (EFES) v Bruslju je slovenski ESOP povzdignila v generični model za Evropo. Model počasi pridobiva tudi pozornost Evropske komisije in drugih evropskih institucij. Zdi se, da Evropo močno zanima, kaj ji ESOP model lahko ponudi v reševanju problema lastniškega nasledstva, ki je eden izmed bolj perečih socialno-ekonomskih problemov naslednjega desetletja.

Na inštitutu v začetku 2022 dokončujemo premierne implementacije ESOP modela v treh slovenskih podjetjih. V pilotni fazi bo v roke približno sto delavcev prišlo za več kot pet milijonov evrov kapital, lastništvo katerega se bo zadržalo tudi med naslednjimi generacijami zaposlenih teh podjetij.

Če je v eno-letni pilotni fazi v okviru mogoče premagati korporativne modne muhe in zagotoviti otipljivo redistribucijo lastništva kapitala, potem se je smiselno vprašati, kaj bi bilo mogoče doseči z zakonom, ki bi slovenski ESOP model aktivno spodbujal?

 

 

0 Comments

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen.