Inštitut za ekonomsko demokracijo

Prodaja podjetja kot ultimativni cilj podjetništva

Authors: David P. Ellerman and Tej Gonza

Prodaja podjetja kot ultimativni cilj podjetništva

Prvotno objavjeno v Večer.

 

Zakaj sta Bill Gates in Paul Allen ustanovila Microsoft? Kakšni so začetki Appla, Tesle, Googla, IBMa, Facebooka, največjih in najdražjih? Če gremo v domače okolje – zakaj sta Jure Knez in Andrej Orožen ustanovila Dewesoft, enega izmed najbolj prodornih slovenskih podjetij?

Podjetništvo je igralo pomembno zgodovinsko vlogo takrat, ko je primarno naslavljalo osnovni ekonomski problem – z uporabo razpoložljivih virov reševati potrebe ljudi in družbe. Zaslužek je bil sicer pogosto posledica, običajno pa ne primarni vzrok podjetništva.

Posameznik je danes bolj ali manj svoboden v odločitvi, da podjetništvo razume kot priložnost neznanske obogatitve. V času, ko vsako leto znova preštevamo število novih milijarderjev, se zdi, da to postaja jedro podjetniške kulture.

Podjetništvo vedno bolj razumemo kot sredstvo cilja, ki je exit. S tem se srečujemo na vsakem koraku – brskanje po LinkedInu, poslušanje podcastov, predavanja gurujev hitre rasti. Vabilo na pomemben podjetniški dogodek StartUp Slovenija 2022 nas informira, da je »cilj skoraj vsakega startupa uspešna prodaja podjetja«.

 

Podjetje kot kos lastnine

Podjetja se prodajajo kot blago na tržnici. Zakon to dopušča, ne rešuje pa vprašanja, ali je takšno početje legitimno. Če razmišljamo izven okvira zakonskih definicij – je podjetje res kos lastnine, ki pripada tistemu, ki je zanetil prvo iskro?

Pred stoletjem je cambridgeški ekonomist Arthur Pigou poudaril, da ima vsako podjetje dva produkta. Prvi produkt so izdelki in storitve za prodajo, drugi produkt pa je skupnost ljudi, ki je razvila veščine za izdelovanje prvega produkta.

Vsako podjetje je neločljivo človeška organizacija. Podjetje so vsi tisti ljudje, ki manualno in intelektualno sodelujejo v ustvarjanju produkta ali storitve.

Če cilj podjetništva najdemo v prodaji podjetja, potem se hitro znajdemo na spolzkem bregu, da skupino ljudi razumemo kot skupek človeškega kapitala, ki ga lahko prodamo kot drugo premoženje podjetja.

Vizija podjetništva kot ustvarjanje blaga za prodajo je moralno sporna, hkrati pa lahko tudi škodi gospodarski ekologiji

 

Bogastvo biodiverzitete

Zdravo gospodarstvo je mogoče razumeti kot deževni gozd, ki uživa bogato biodiverziteto, nezdravo gospodarstvo pa je kot puščava, v kateri dominirata suhi pesek in skalovje. Čudovita metafora Jane Jacobs, pronicljive opazovalke ekonomske sfere, ponudi uvid v vlogo majhnega in raznolikega.

V biološkem svetu poznamo dva načina povečevanja biomase. Prvi je rast velikosti obstoječih organizmov, drugi je imeti potomce. Organizmi imajo notranje omejitve rasti, zato se narava veliko bolj osredotoča na strategijo povečevanja bogastva preko razmnoževanja.

Za razliko od bioloških organizmov korporacije niso inherentno omejene z velikostjo – pravzaprav je ravno obratno. Postanejo too big to fail, politični igralci, lobisti, anti-razvojna sila. Anti-oda tržnega.

Analogija potomstvu v podjetništvu je odcepitev določenega projekta, ki dozori in je pripravljen na svojo pot. Spin-off. Manjše organizacije ohranijo agilnost in kreativnost, ki sicer okamenita v velikih sistemih.

Lastno pomanjkanje inovativnosti veliki sistemi nadomestijo tako, da goltajo zagonska podjetja, onesposobijo kreativno destrukcijo v procesu, ki ga je Jacobs poimenovala »destruktivni korporativni kanibalizem«.

Prodaja podjetij velikim sistemom je nasprotje strategije povečevanja gospodarske biomase.

 

Zdrava vizija podjetništva

Frank H. Knight in J. Schumpeter, pionirja v preučevanju podjetništva, sta v podjetniku videla inovativnost, zmožnost sprejemanja težkih odločitev v negotovosti, sposobnost vodenja ljudi in kreativno rušenje starih vzorcev življenja.

V času velikega razkola med tiste, ki imajo, in vse ostalo, bo vedno bolj pomembno, da je podjetnik tudi nekdo, ki deluje družbeno odgovorno. To so podjetniške vrednote, ki zaslužijo pozornost.

Družbeno odgovorna alternativa podjetniškemu exitu na veliki nogi je lastniško nasledstvo v rokah zaposlenih. Najboljši primer dobre prakse je ESOP v ZDA, ki je v zadnjih 50 letih poskrbel za prenos 7.000 podjetij v roke 10% vseh ameriških delavcev. V VB je njihova mlajša različica (EOT) v samo nekaj letih zagotovila prenos skorajda 1.000 podjetij v roke zaposlenih.

Solastništvo zaposlenih ponudi strategijo nasledstva, ki na eni strani podjetnike nagradi za svoje delo, na drugi pa zagotovi, da njihova zapuščina ni prodaja človeške organizacije ali uničenje tržne biodiverzitete – ravno nasprotno. Podjetja v lasti zaposlenih dosegajo boljše poslovne rezultate, so bolj odporna v času kriz, zmanjšujejo premoženjsko neenakost in so odgovorna do lokalne skupnosti in lokalnega okolja.

Na Inštitutu za ekonomsko demokracijo smo osnovali slovensko različico ESOP sheme, ki že stoji v nekaj slovenskih podjetjih. Pripravljamo tudi zakonsko podlago, ki bi model vzpodbujala.

Na vrsti je država, ki mora sprejeti strateške smernice za dolgoročen in zdrav razvoj slovenskega gospodarstva. Upreti se moramo podjetniški kulturi, ki gradi ekonomsko segregacijo. Za začetek moramo kot družba spodbujati drugačne cilje – namesto prodaje podjetja naj bodo glavni cilji podjetništva učinkovito reševanje problema, ohranitev podjetja v lokalnem okolju in dolgoročno zagotavljanje dobrih zaposlitev.

0 Comments

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen.