POGOVOR Z ANDREJEM OROŽENOM – DEWESOFT IN LASTNIŠTVO ZAPOSLENIH

27 Day Cash Buffer

Pogovarjamo se z direktorjem Dewesofta, Andrejem Oroženom, vrhunskim podjetnikom, ki vedno znova izkazuje velik socialni čut. Poleg tega da Dewesoft beleži zavidljive stopnje rasti prihodkov, prejema številne nagrade, sodeluje s svetovnimi blagovnimi znamkami in redno zaposluje nove delavce, ima tudi izredno močno vizijo družbene-odgovornosti. Sedež podjetja je zasidran v Trbovljah, skrb za lokalno skupnost pa se zdi visoko na programu. Strategija notranjega lastništva, s katero lastnika zaposlene vključujeta v lastništvo Dewesofta, se zdi dobro zagotovilo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

G. Orožen, kaj stoji za vašim sloganom »Mi smo Dewesoft«? Kaj so vaše glavne vrednote? Kje se vidite čez 10 let?

Predanost, Odgovornost, Skrbnost in Iskrenost so naše glavne vrednote. Dodajamo jim še transparentnost. Preveč naštetih vrednot je moteče in med seboj prehajajo v konflikt ali se preveč prekrivajo. Še bolj kot je pomembno da se zapišejo je pomembno, da se živijo. Vsakodnevno in drugim v vzgled. spoštovanje vrednost se v prvi meri pričakuje od vodstva in spoštovanje vrednot je pogoj, da se lahko sploh razmišlja kje bomo čez 10 let. Poslovno bomo ključni igralec na področju merilne tehnike v svetu. Danes smo med prvih 10 podjetji na svetu in šli bomo navzgor. Ni razloga, da bi se zaustavili. Imamo znanje, odlične sodelavce, izkušnje in vse informacije kaj razvojniki v svetu potrebujejo. Več ne potrebujemo.

Model so-lastništva zaposlenih ste vzpostavili sami. Slovenska zakonodaja namreč ne zagotavlja institucionalnih rešitev na tem področju, niti lastništva zaposlenih davčno ne spodbuja. Na kratko – kako deluje vaš model, kako zaposleni pridejo do so-lastništva?

Vsaki 6 mesecev je organizirano Nakupno okno. Na ta dan je znana polletna vrednost podjetja in s tem tudi vrednost delnice (deleža) podjetja. Zaposleni so obveščeni o višini izplačanega variabilnega dela plač v zadnjem polletju in to je vrednost, ki jo smejo nameniti za nakup. Če se odločijo za nakup vplačajo svoje doma zbrane prihranke na račun podjetja. Država ni poskrbela za ugodnosti, motivacijo, vplača se denar, ki je bil že popolnoma obremenjen z davki in prispevki. Druge poti ni.

O spremembah obvestimo tudi zaposlene, ki so v zadnjem polletju izpolnili pogoje, da smejo postati lastniki. Na skupščini podjetja predstavimo vplačila in spremenimo družbeno pogodbo.  Spremembe zapišemo v sodni register in nakup je opravljen.

Prodaja vedno le podjetje in kupuje vedno le podjetje. Če se kdo odloči za prodajo mu podjetje takoj izplača sredstva, če kdo zapusti podjetje mora delež odprodati po trenutni vrednosti. Tako zagotavljamo, da so lastniki samo zaposleni v podjetju. Finančnih in skritih lastnikov ni.

Nedavno smo lahko v medijih brali, da ste konec oktobra 2020 v so-lastništvo podjetja vključili novih 9 zaposlenih. Kdo vse lahko postane družbenik Dewesofta?

V Dewesoftu zaposleni. A zgolj to ni dovolj. Pričakujemo, da vsaj leto dni nekdo prispeva k uspehu, da je vreden izplačila variabilnega dela in da si je prislužil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ko so vsi pogoji izpolnjeni pa ga čaka še glasovanje na Skupščini. Lastniki morajo potrditi novo predlagane interesente za vstop med lastnike. Potem postanejo del nečesa. Potem lahko rečejo: We are Dewesoft.

Danes v Trbovljah zaposlujete že 110 ljudi. Koliko izmed njih je so-lastnikov? Ste morda opazili, da bi se med zaposlenimi, ki so lastniki in tistimi, ki niso, vzpostavile kakšne razlike, pregrade, zavidanje? Imate podatek, zakaj se nekateri ne odločijo, da vstopijo v so-lastništvo? Imate morda podatek, kakšna je dohodkovna struktura zaposlenih-lastnikov – ali v lastništvo vstopajo tisti, z višjimi plačami, ali dohodek v podjetju ni dejavnik odločitve?

V lastništvo vstopajo vsi. Imamo preko 60 solastnikov in večina drugih čaka na izpolnitev pogojev. Tako kot pri ostalih naložbah je potrebno razumeti tudi določene življenjske situacije, ki ne dovoljujejo vlaganj v lastništvo podjetja. V relativno mladem podjetju si sodelavci ustvarjajo dom, urejajo osnovne življenjske pogoje in namenijo prav vsak euro v izboljšanje svojih življenjskih pogojev. Potem bo prišel čas za naložbe.

Variabilni del je pri vseh zaposlenih procentualno enak. Bolj plačani, tisti, ki imajo večje odgovornosti, lahko torej vložijo več denarja, drugi spet manj. Če vložimo vsi v delež eno plačo je tako delež v lastništvu za posameznika različen.

Upam, da obstaja le zavidanje tistih, ki še ne morejo biti lastniki. Lastništvo jim odpira pot v družbi tistih, na katere se v prihodnosti največ računa. Vredno je čakati. Vredno je dobro delati.

Ko zaposleni postanejo lastniki je to šele začetek zgodbe. Kaj vse je pomembno, ko zaposlene vključujete kot so-lastnike?

Predvsem je pomembno, da vsi živijo enake vrednote in da se zelo spremeni odnos do kapitala. Potrebna je tudi velika stopnja transparentnosti, ki pomaga razumeti kako je dobro delo v odnosu z dobrim rezultatom in kako sprememba rezultata vpliva na vrednost podjetja in s tem na vrednost investicije v delež podjetja.

Vzpostavili ste uspešen model, vendar pa se niste uspeli izogniti določenim davčnim in birokratskim bremenom. Kaj so glavni problemi oziroma stroški, s katerimi se soočate pri vključevanju zaposlenih v so-lastništvo?

Ker smo se odločili ostati na organizacijski obliki d.o.o. imamo nekaj stroškov z vsakokratnim vpisom spremembe lastništva v sodni register. Vsakih 6 mesecev nas tako obišče gospa notarka in uredimo vse potrebne listine. Stroški so, a na koncu nam dosti pomeni, da je lastništvo res direktno. Zaposleni vlača znesek za nakup in v tednu dni se lahko poišče v registru med lastniki podjetja. Nedvoumno, transparentno in z vsemi privilegiji in dolžnostmi, ki jih prinese lastništvo. Dve malenkosti, ki jih je bilo potrebno urediti pa sta:

– trenutno maksimalno število družbenikov (50), ki pa se lahko uredi z odobritvijo Ministrstva za gospodarstvo po večjem številu družbenikov.

– najmanjši nominalni delež v vrednosti 50€ od ustanovitvenega kapitala postane problem ko je ustanovitveni vložek majhen, vrednost podjetja pa že dokaj velika.

 ~

Lastništvo zaposlenih je eno izmed značilnih faktorjev podjetja Dewesoft. Poleg tega, da zagotavlja motivacijo in nagrado za ljudi, ki gradijo zgodbo uspeha, ki je Dewesoft, zagotavlja tudi način za reševanje nasledstva. 

Podjetniško nasledstvo zahteva prenos lastništva in bolj mehkih elementov, kot sta vodenje podjetja in drugih znanj. Evropska Komisija že več let opozarja na prihajajoč val upokojitev ustanoviteljev podjetij – vsako leto zaradi težav pri prenosu lastništva svoja vrata zapre okrog 150.000 evropskih podjetij. V Sloveniji v naslednjih 10 letih pričakujemo prenos lastništva pri četrtini vseh majhnih in srednje velikih podjetjih. Pri tem je potencialno ogroženih 100.000 delovnih mest. 

Problem nasledstva ne ogroža samo delovnih mest, temveč lahko povzroči veliko negativnih eksternalij za lokalne skupnosti, vodi v depopulacijo ruralnih regij, vodi v povišanje socialnih izdatkov države ter ogrozi gospodarsko aktivnost.

Ali vidite možnost, da se lastništvo zaposlenih v Sloveniji uveljavi kot eno izmed orodij nasledstva? Katere prednosti tega načina zagotavljanja naslednikov bi izpostavili napram alternativnim metodam, na primer menedžerskim odkupom ali prevzemom s strani konkurenta/investitorja?

Pripadnost zaposlenih je izredno pomembna. Vsak si želi biti del nečesa in ob dobro opravljeni nalogi ugotoviti, da je storjeno dobro tudi zanj. Konkurent je v našem primeru po pravilu tujec, kar pomeni, da bodo ustvarjeni dobički romali v tujino.

Čeprav sta ustanovitelja Dewesofta relativno mlada, že nekaj let delata na tem, da zagotovita mehak prenos lastništva na zaposlene. To je seveda dolgotrajen proces, ki lahko traja več deset let. Zakaj je pomembna predčasna priprava?

Znesek, ki ga zaposleni lahko namenijo za odkup je relativno majhen glede na vrednost podjetja. Še posebej zato, ker smo ga omejili na velikost sredstev, ki presega osnovno plačo saj ne želimo, da bi se z veliko željo po odkupu deleža podjetja osnovni življenjski standard spustil pod mejo. Kvalitet življenja vsakega posameznika je na prvem mestu. Tako smo določili zneske za nakup glede na prejeti variabilni del plače. Osnovna plača mora zagotoviti eksistenco posamezniku in njegovi družini.

Tako se seveda potem odkup glede na zneske razporedi skozi leta. Matematično lahko predpostavimo, da je mogoč nakup podjetja v 30 letih. Vrednost podjetja se vztrajno veča, a tudi število zaposlenih in s tem kupna moč se vztrajno povečuje.

Čas v našem primeru ni tako pomemben kot dejstvo, da se projekt potem nikoli ne konča. Nekateri izstopajo, prodajo, drugi prihajajo in postajajo lastniki,… Koliko je pri tem še v rokah ustanoviteljev ni tako pomembo. Več šteje trajnost.

Kakšni so izzivi pred nami na tem področju? Kaj se mora spremeniti v Sloveniji, da lastništvo zaposlenih lahko zaživi kot orodje nasledstva?

Nekaj vsekakor v zakonodaji, davčni politiki, še več pa v razumevanju kapitala kot finančne vrednote, kot tudi vrednote državnega pomena. Lastnike bi morali opomniti, da je iskanje rešitve v zadnjem letu aktivnega dela slabo. Takrat se lahko odloča o prodaji na silo ali podaritvi potomcem. Oboje mora spremljati obilo sreče, da lahko pričakujemo srečen konec. Pravočasno razmiljanje o prenosu lastništva je lahko uspešno in po prenosu lastnike osebnostno obogati.

~

Danes vsi bolj ali manj razumemo, da je potrebno obstoječi ekonomski sistem usmeriti tako, da bo bolj pravično delil rezultate dela, da bo odgovoren do zaposlenih, lokalne skupnosti in okolja. Veliko strokovnjakov vidi prihodnost v ekonomski demokraciji, torej v vključevanju zaposlenih v so-lastništvo podjetja in v participatornem menedžmentu.

Dewesoft dokazuje, da je lastništvo zaposlenih primerno tudi za najbolj prebojna in inovativna podjetja. V namen, da lastništvo ostane v rokah tistih, ki prispevajo k zgodbi uspeha, sta oba so-lastnika sprejela nižjo ceno za deleže, ki jih prodajata zaposlenim. Kaj nam sporoča ta razlika v ceni, ki bi jo dobili, če bi deleže prodali zunanjim investitorjem – kaj je motivacijo za premijo, s katero zagotavljate, da si zaposleni lahko privoščijo znatni delež v podjetju? (družbena odgovornost, nagrada za zaposlene, motivacija, skrb za lokalno skupnost itd.)

Gre predvsem za osnovno usmeritev pri oblikovanju sistema. Odločitev je bila sprejeta z namenom trajnostnega razvoja podjetja. Obstajajo teze v katerih je najboljši prodajni produkt podjetja podjetje samo. Nameniti pretežni del življenja zgolj dobremu zaslužku je plitko. Obstaja nekaj dosti več, kot je zgolj denar. Ustvariti nekaj kar se bo razvijalo in bo nadaljevalo življenje. Zapustiti za seboj nekaj živega.

Podjetje postaja pomembno tudi za lokalno skupnost. Dosti ljudi računa na nas. V svojem vsakdanu ali še posebej v kriznih časih. Močan gospodarski subjekt v dolini daje nekaj varnosti, upanja in vzgled. Naj tako tudi ostane.

Za konec pa še eno bolj špekulativno vprašanje – ni skrivnost, da si želite, da Dewesoft ostane slovensko podjetje v Trbovljah, še zagotavlja dobra delovna mesta za prihajajoče generacije delavcev, da skrbi za lokalno skupnost. Kaj pa si želite za slovensko gospodarstvo? Ali vidite vrednost v tem, da več slovenskih podjetnikov prepozna potencial v lastništvu zaposlenih kot lastniškem modelu? Kakšno bi izgledalo gospodarstvo, v katerem bi bila vsa podjetja v vsaj delni lasti zaposlenih?

Za slovensko gospodarstvo si želim, da bi ne postali delavna sila v podjetjih, katerih lastniki so zgolj tujci. Ne mislim, da je s tem kaj narobe. Podjetja so globalna in imajo poslovalnice tudi v Sloveniji, obstaja poslovni interes, da se podjetja pridružijo velikim skupinam v svoji branži, a povsem prevzeti te modele je napačno. Imamo pamet, znanje, izkušnje in obstajajo priložnosti s katerimi lahko postanemo prepoznavni in enakovredni tujim firmam.

In tudi če pogledamo na to stvar zelo kapitalistično lahko ugotovimo, da je za Slovenijo zelo finančno ugodno, če se ustvarjeni dobički razdelijo doma in tudi potrošijo doma. Pomembnost in velikost kapitalskih dobičkov zanemarjamo. Zgolj za primer naj zapišem, da v podjetju Dewesoft dobiček predstavlja trikrat večji znesek kot pa je znesek izplačila plač zaposlenim v letu dni. In ta denar ostane doma. Je gonilo nadaljnega razvoja in vsekakor tudi nadstandard v domačih proračunih naših zaposlenih.

~

Z Andrejem Oroženom se je pogovarjal Tej Gonza.

 

To objavo financira SPIRIT Slovenija, javna agencija ob finančni podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Prenos lastništva podjetja je ena od faz v življenjskem ciklu podjetja. Ta faza je za večino podjetij kritična, zato želi država preko programov SPIRIT Slovenija, javne agencije, podjetnike osveščati o pripravah na postavljanje nasledstva in prenos lastništva v podjetju ter sofinancirati nekatere aktivnosti oziroma procese, kjer podjetja in prevzemniki potrebujejo zunanjo strokovno podporo ali kompetence.

V ta namen SPIRIT Slovenija, javna agencija (v nadaljevanju agencija) vzpostavlja Nacionalno točko za prenos lastništva. Namen točke je osveščanje o pomenu pravočasne priprave na prenos lastništva in spodbujanje podjetnikov, da se na prenos lastništva skrbno pripravijo. Preko pooblaščenih oseb agencije lahko podjetniki na področju prenosa lastništva pridobijo svetovalni intervju na katerem se seznanijo s izzivi in pastmi s katerimi se lahko srečajo pri prenosu lastništva ter pridobijo podrobne informacije o vavčerski spodbudi na področju prenosa lastništva. Na podlagi opravljenega svetovalnega intervjuja podjetnik prejme potrdilo agencije, ki je priloga k vavčerju za prenos lastništva. Podjetnik lahko pridobi vavčer za sklop aktivnosti, ki se navezujejo na pripravo podjetja na prenos lastništva, za sklop aktivnosti, ki se navezujejo na samo izvedbo prenosa lastništva (prodajo podjetja, prenos na družinskega člana ali na notranji odkup), tretji sklop je namenjen aktivnostim za usposabljanje prevzemnikov družinskih podjetij. Agencija vodi evidenco zunanjih izvajalcev med katerimi lahko podjetnik izbira zunanje izvajalce ob prijavi na vavčer za prenos lastništva. Pri izvedbi aktivnosti in izdelavi dokumentov pomembnih za pripravo ali izvedbo na prenos lastništva v okviru vavčerja za prenos lastništva sta tako podjetnik, kot njegov zunanji izvajalec dolžna upoštevati minimalne zahteve za pripravo dokumentacije za prenos lastništva.

Podjetniki, ki želite pridobiti informacijo o pomenu prenosa lastništva, začenjate postopek prenosa lastništva ali ste podjetje že predali nasledniku/prevzemniku, lahko tukaj pridobite informacije o prenosu lastništva in spoznate primere dobrih praks in se prijavite na svetovalni intervju.

0 Comments

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Inštitut za ekonomsko demokracijo
Kontakt: [email protected]
Poslovni naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Pisarna: Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana
Davčna številka: 21831629
Matična številka: 8228850000

Ustanovitelji IED
Tej Gonza, Gregor Berkopec, Sebastjan Pikl, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Marko Funkl, Leja Drofenik Štibelj, David P. Ellerman

Vodstvo IED
David P. Ellerman, predsednik IED
[email protected]

Tej Gonza, direktor IED
[email protected]

Gregor Berkopec, vodja pravnega oddelka
[email protected]demokracija.si

Leja Drofenik Štibelj, vodja izobraževalnega oddelka
[email protected]demokracija.si

Sebastjan Pikl, vodja oddelka za politično komunikacijo
[email protected]demokracija.si

Copyright © 2020 Inštitut za ekonomsko demokracijo