Inštitut za ekonomsko demokracijo

Obvezne rezerve zadruge – potreba po posodobitvi ZZad?

Avtor: Gregor Berkopec

27 Day Cash Buffer

Zadruge so po svoji naravi organizacije v naprej nedoločenega števila članov, katerih namen je pospeševati predvsem gospodarske koristi svojih članov. V ta namen seveda zadruge smejo opravljati dejavnosti na trgu, torej lahko brez dvoma trdimo, da so zadruge gospodarski subjekti, ki morajo tako kot drugi gospodarski subjekti voditi poslovne knjige in sestavljati letna poročila, pri čemer Zakon o zadrugah glede vodenja poslovnih knjih, predložitev podatkov itd. odkazuje na uporabo določb zakona, ki ureja gospodarske družbe, torej aktualnega Zakona o gospodarskih družbah. 

Kot vse gospodarske družbe, tudi zadruge lahko ustvarjajo dobiček, oziroma kot ga poimenuje Zakon o zadrugah, presežek. Ta presežek je, enako kot dobiček v gospodarskih družbah, po plačilu ustreznega davka od dohodka pravne osebe in po oblikovanju zakonskih (obveznih) rezerv, lahko razdeljen med člane zadruge, iz česar sledi, da so člani zadruge, enako kot delničarji v delniški družbi in družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo, upravičeni do izplačila dela (bilančnega) dobička (45. člen Zakona o zadrugah ter 176. člen in 494. člen Zakona o gospodarskih družbah). 

Na tem mestu moramo ugotoviti, da oblikovanje zakonskih (obveznih) rezerv znižuje bilančni dobiček (presežek), ki ga je dovoljeno razdeliti med družbenike ali delničarje oziroma člane v primeru zadruge. Tukaj pa so zadruge, oziroma bolj pravilno člani zadruge, v slabšem položaju kot pa delničarji oziroma družbeniki. 

Zakon o gospodarskih družbah (4. odstavek 64. člena) in Zakon o zadrugah (43. člen) določata, da mora družba oziroma zadruga odvesti (nameniti) 5% čistega dobička oziroma doseženega letnega presežka v zakonske (obvezne) rezerve. V slabši položaj pa so člani zadruge postavljeni zato, ker Zakon o zadrugah ne omejuje zneska, ki ga morajo obvezne (zakonske) rezerve doseči, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah. Zakon o gospodarskih družbah namreč določa, da morajo biti zakonske rezerve (in kapitalske rezerve iz 1. do 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o gospodarskih družbah) enake 10% osnovnega kapitala. 

Zakon o zadrugah te omejitve glede zahtevane skupne višine obveznih (zakonskih) rezerv ne določa, kar pomeni, da bo zadruga v primeru presežka vsako leto namenila 5% presežka v obvezne rezerve, ki pa jih ne bo smela uporabiti za nič drugega kot za pokrivanje izgube, kar v primeru dolgoročnega uspešnega poslovanja zadruge pomeni, da bo zadruga kopičila obvezne rezerve v nedogled, člani pa bodo imeli na voljo nižji znesek presežka, ki ga lahko razdelijo medse. S tem so člani zadruge postavljeni v slabši položaj, kot pa na primer delničarji oziroma družbeniki gospodarskih družb. 

Z namenom posodobiti Zakon o zadrugah in ga približati ureditvi, ki velja za gospodarske družbe, ki se v delih že sedaj smiselno uporablja za zadruge, bi bilo vredno v 43. člen Zakona o zadrugah dodati določilo, da morajo biti obvezne rezerve zadruge enake 10% vsote obveznih deležev vplačanih v zadrugo in da se mora odstotek presežka nameniti za oblikovanje obveznih rezerv dokler ta odstotek ni dosežen. Ko pa je dosežen pa se sme celoten razpoložljiv presežek zadruge razdeliti med člane.  

0 Comments

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja