Inštitut za ekonomsko demokracijo

Lastništvo zaposlenih, nefinančni kazalniki poslovanja ter okoljska in družbena odgovornost gospodarskih družb

Avtorica: Tea Žgank, pravni oddelek IED

27 Day Cash Buffer

Svet si prizadeva za družbeno odgovornost organizacij, ki bodo prispevale k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja.

V zadnjih letih je socialno-okoljska razsežnost, ki se običajno obravnava s konceptom družbene odgovornosti, postala strukturni in strateški element uspešnih podjetij, pri čemer izziv predstavlja oblikovanje novih paradigm za operativne postopke ter izboljšanje pogojev poslovanja v smeri družbene in okoljske odgovornosti. Po podatkih skupine Mednarodne organizacije za standarde ISO 14000 je več organizacij iz EU v zadnjih nekaj letih registriralo svoje sisteme kot »okolju prijazne«. Ker se pomen družbene odgovornosti čedalje bolj izpostavlja, razna organizacije dajejo prednost ponudnikom ali partnerjem, ki so okoljsko ozaveščeni. Spremljanje nefinančnih kazalnikov poslovanja gospodarskih družb ter njihove okoljske in družbene odgovornosti postaja tudi ena izmed poglavitnih zahtev regulatorjev in investitorjev.

Tako evropska kakor slovenska pravna ureditev narekujeta obveznost, da večje gospodarske družbe poročajo o nefinančnih kazalnikih svojega poslovanja. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, v nadaljnjem besedilu: ZGD-1) v 70.c členu določa posebno obveznost za subjekt javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500, da vključi v svoje poslovno poročilo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki med drugim vsebuje tudi informacije o okoljskih in socialnih zadevah. 

Nadalje morajo institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja na podlagi 2. točke drugega odstavka 317.b člena ZGD-1 in točke a prvega odstavka 3g. člena Direktive (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev pripraviti in objaviti politiko sodelovanja, v kateri mora biti med drugim opisano, kako vključujejo sodelovanje delničarjev v svojo naložbeno strategijo, in tudi opis, kako spremljajo družbe, v katere vlagajo, v zvezi z relevantnimi zadevami, strategijo, finančno in nefinančno uspešnostjo, tveganjem, strukturo osnovnega kapitala, okoljskim in socialnim vplivom ter upravljanjem družb. Poleg tega se v prihodnjih letih napoveduje še strožja regulacija, saj na ravni Evropske unije poteka razprava o uvedbi zakonodajnega okvirja, ki bi predpisoval obvezen skrbni pregled tveganj storitvene / proizvodne verige gospodarskih družb na področju človekovih pravic, varstva okolja in dobrega upravljanja, pri čemer bi obveznost skrbnega pregleda lahko veljala za vse gospodarske družbe ne glede na njihovo velikost ali sektor poslovanja.

Tudi sicer, ne glede na zakonske obveze, investitorji ne ciljajo več zgolj na finančno dobičkonosne naložbe, temveč dajejo vse večji pomen tudi vplivu, ki ga ima poslovanje podjetja na okolje in širšo družbo. Ocenjevanje uspešnosti poslovanja zgolj na podlagi finančnih informacij se počasi opušča, saj takšna ocena ne pove dovolj o načinu poslovanja in o usmerjenosti podjetja. Kljub temu pa dobičkonosnost oziroma povečanje vrednosti podjetja in s tem maksimiziranje blaginje njegovih družbenikov oziroma delničarjev ostaja glavno vodilo. Vendar, kako zagotoviti poslovno in finančno uspešnost gospodarske družbe ob hkratnem družbeno in okoljsko odgovornemu ravnanju? 

Rezultati raziskav kažejo, da obstaja pomembna povezava med podjetji v lastništvu zaposlenih in splošno uspešnostjo organizacije, zato mnoge organizacije v prizadevanjih za izboljšanje finančne uspešnosti izvajajo program lastništva zaposlenih. Na drugi strani je podjetje okoljsko in družbeno odgovornejše, če imajo zaposleni večjo okoljsko in družbeno zavezanost, pri čemer je pomembno, da imajo tudi zmožnost, da to uresničujejo. Zaradi tega je utemeljeno mogoče sklepati, da so podjetja v lastništvu zaposlenih – tj. podjetja, ki temeljijo na konceptu sodelovanja in nadzora zaposlenih – okoljsko in družbeno učinkovitejša, saj so v odločanje in poslovanje podjetja neposredno vključeni zaposleni, ki so navadno vpeti tudi v lokalno okolje, v katerem posluje podjetje, zaradi česar imajo večje zavedanje o pomenu družbene in okoljske odgovornosti. 

Torej izvajanje poslovnega modela, kot je program lastništva zaposlenih, lahko izboljša (ne)finančno učinkovitost poslovanja ob hkratni družbeni in okoljski odgovornosti gospodarske družbe, zato se ta kaže kot dobrodošla potencialna rešitev za naslovitev sodobnih izzivov ter zahtev regulatorjev, vlagateljev in partnerjev.

0 Comments

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen.