KORONA VIRUS IN LASTNIŠTVO ZAPOSLENIH

covid 19

Virus COVID-19 ustvarja krizo tako za slovenska kot evropska podjetja. Največji udarec bodo občutila podjetja v potovalnem, turističnem in nastavitvenem sektorju, pa tudi v drugih panogah zaradi problemov v dobavni verigi. Lastniki podjetij se že oglašajo: »Vpliv virusa je tu, prihodki upadajo, pričakujemo lahko odpuščanja.«

Pomembno je, da se lastniki podjetij zavedajo vseh možnosti, ki so jim na razpolago. Rešitve morajo poskrbeti tako za njihova podjetja (jih obvarovati pred nepotrebnimi slučaji), prav tako pa morajo biti obzirna do blaginje delavcev, ki običajno težko premostijo začasen upad osebnih prihodkov.

Podjetja v lasti zaposlenih po vsem svetu slovijo tudi po veliki fleksibilnosti, ko se znajdejo v krizi likvidnosti. Namesto, da bi nižali stroške z nepotrebnim odpuščanjem delavcev, se zaposleni običajno uskladijo, da znižajo svoje dohodke do te mere, da podjetja preživijo udar kratkoročne ali srednjeročne krize. 

Lep primer je Mondragon, največje zadružno podjetje na svetu s skoraj 100.000 lastniki-zaposlenimi, ki je leta 2009, ko je Španijo zadela zadnja velika recesija, preprosto znižal povprečno plačo za 5%, nekaj odvečnih zaposlenih pa razporedil po svojih podružnicah. Tako ni prispeval k porastu španske brezposelnosti, ki je ohromila celotno državo.

Zaposleni v delavskih podjetjih v splošnem razumejo, da je za zaščito posameznih ljudi v podjetju potrebno kolektivno ukrepanje. Prav tako jim je jasno, da bodo v času gospodarske rasti kompenzirali osebne izgube v obliki nižjih plač z ustvarjenim dobičkom.

Nižanje plačne mase je alternativa odpuščanju za lastnike slovenskih podjetij, ki lahko to strategijo uporabijo za prilagoditev začasnim finančnim razmeram. Večina slovenskih podjetij seveda ni v lasti zaposlenih, kako torej kompenzirati za znižanje plač?

Na Inštitutu za ekonomsko demokracijo v Ljubljani smo za slovenski pravni sistem prilagodili poseben pravni model za lastništvo zaposlenih imenovan ESOP. ESOP-i v ZDA zdaj vključujejo 10% ameriške zasebne delovne sile in so časovno preizkušen ter standardiziran način za vzpostavitev (delnega) lastništva zaposlenih. Običajno je to orodje za reševanje problema nasledstva v družinskih podjetjih na način da, kadar ni zainteresiranih ali sposobnih dedičev, podjetje lastnik v nekaj letih preko ESOP sklada proda vsem zaposlenim. V trenutni Corona krizi pa bi lahko ESOP v Sloveniji uporabili kot kontra pol potrebnega znižanja stroškov poslovanja.

Mehanizem ESOP ponudi alternativo odpuščanju ali stečaju tako, da del plač »financira« z izdajo novih delnic (ali odstotkov lastništva v d.o.o.) ESOP skladu. Podjetja se tako izognejo zmanjšanju denarnega toka, saj se ohranijo delovna mesta, del plač pa se pokrije z razvodenitvijo obstoječe lastniške strukture.

Poleg tega ima vzpostavitev lastništva zaposlenih tudi druge koristi, na primer ustvarjanje kulture lastništva v smislu “Skupaj smo v krizi in skupaj gremo čez krizo”. Napoved odpuščanj delavcem seveda pošlje povsem nasprotno sliko. Slovenske javne banke (denimo SID) lahko pripomorejo k rešitvi z delno zagotovitvijo likvidnosti v obliki dolžniškega kapitala, v primeru da si podjetja ne morejo privoščiti poplačati zunanjih dobaviteljev ali trenutnih dolgov. Del dolga slovenskim podjetjem bi se sicer prav tako lahko pretvoril v lastništvo za zaposlene, ki za slovensko gospodarstvo predstavlja tudi dolgoročno razvojno strategijo.

Noben podjetnik se ne bi smel soočiti s stečajem ali nepotrebnim odpuščanjem delavcev zaradi COVID-19 krize, ne da bi preučil možnost lastništva zaposlenih.

Napisala Tej Gonza in David P. Ellerman

0 Comments

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Inštitut za ekonomsko demokracijo
Kontakt: [email protected]
Poslovni naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Pisarna: Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana
Davčna številka: 21831629
Matična številka: 8228850000

Ustanovitelji IED
Tej Gonza, Gregor Berkopec, Sebastjan Pikl, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Marko Funkl, Leja Drofenik Štibelj, David P. Ellerman

Vodstvo IED
Tej Gonza, predsednik IED
[email protected]

Gregor Berkopec, vodja pravnega oddelka
[email protected]demokracija.si

Leja Drofenik Štibelj, vodja izobraževalnega oddelka
[email protected]demokracija.si

Sebastjan Pikl, vodja oddelka za politično komunikacijo
[email protected]demokracija.si

Copyright © 2020 Inštitut za ekonomsko demokracijo