SPLETNA

KONFERENCA

Nedavno smo gostili spletno konferenco, kjer smo predstavili problem nasledstva v Sloveniji in se pogovarjali o tem, kako ga z zanimivim modelom lastništva zaposlenih rešujejo v Združenih Državah Amerike.

Evropska Komisija (EK) že več let opozarja na problem nasledstva predvsem v majhnih in srednje velikih podjetjih (MSP). Problem nasledstva nastopi, ko se ustanovitelji MSP upokojijo ali iz drugih razlogov umaknejo, medtem ko ni nikogar, ki bi prevzel vlogo novega lastnika. EK ocenjuje, da problem nasledstva »vsako leto ogroža do 690.000 podjetij, ki zagotavljajo 2,8 milijona delovnih mest«. 

 

ZAKAJ JE LASTNIŠTVO ZAPOSLENIH PRAVI NAČIN ZA REŠEVANJE NASLEDSTVA V MSP?

> Družbeno odgovoren model, ki zagotovi izplačilo ustanovitelja.

> Odlična motivacijska shema za delavce, ki tipično pospeši prodajo, rast podjetja in izboljša pripadnost zaposlenih.

> Nagrada za zaposlene, ki soustvarjajo zgodbo poslovnega uspeha.

> Skrb za lokalno skupnost, v katero je podjetje vpeto.

 

Slovenija ni izjema. Ena četrtina MSP je v lasti družbenikov, ki so starejši od 55 let. To pomeni, da je v naslednjih 10 letih potencialno ogroženih 100.000 delovnih mest. Obstoječa zakonodaja ne ponuja veliko možnosti, zato je potrebno iskati nove modele, ki bi učinkovito in družbeno odgovorno reševale problem nasledstva.

Eden izmed bolj uspešnih modelov nasledstva je ameriški Employee Stock Ownership Plan ali ESOP, ki omogoča odkup podjetja s strani zaposlenih. Kar 7000 podjetij v ZDA, ki zaposlujejo okrog 14,4 milijonov delavcev, ima vzpostavljeno ESOP shemo. Študije kažejo, da je so-lastništvo zaposlenih izredno uspešno: ESOP podjetja rastejo hitreje, poveča se produktivnost in prodaja, prav tako se okrepi pripadnost
zaposlenih.

Na nedavni konferenci smo predstavili problem nasledstva in razbili pogoste stereotipe, ki se držijo lastništva zaposlenih. Poslušali smo o tem, kako so lastništvo zaposlenih vzpostavili v Dewesoftu, uspešnem slovenskem podjetju. Gostili smo direktorja ameriškega podjetja Harpoon Brewery, ki ima vzpostavljeno ESOP shemo za zaposlene. Pogovarjali smo se o tem, kako ESOP prenesti v Slovenijo, zaključili pa smo s panelom, kjer smo odgovarjali na vprašanja iz publike.

Vsa predavanja in pogovore najdete na spodnjih posnetkih. 

Aleksandra Kanjuo Mrčela – Predsodki in realnost lastništva zaposlenih

Je lastništvo zaposlenih korak v socialistično preteklost? Vodi v kaos na delovnem mestu? Ali odločitvena pravica zaposlenih v podjetju negativno vpliva na indikatorje poslovne uspešnosti? Prof. Mrčela pove, da obstaja razlika v tem, kaj lastništvo zaposlenih je in kako se do tega lastniškega modela pogosto opredeli javnost. Povzame izsledke številnih raziskav, ki kažejo, da lastništvo zaposlenih ni samo družbeno odgovorna odločitev, temveč je tudi odločitev za bolj trajnostno in uspešno poslovanje.

Andrej Orožen – Dewesoft in lastništvo zaposlenih

Andrej Orožen, direktor in so-ustanovitelj Dewesoft d.o.o., govori o tem, s kakšnimi težavami se v podjetju srečujejo pri vključevanje zaposlenih v so-lastništvo podjetij zaradi neustrezne zakonodaje v Sloveniji. Opiše model lastništva zaposlenih, ki so ga vzpostavili v Dewesoftu.

Dan Kenary in Christopher Mackin – Harpoon Brewery, ESOP (USA)

Dan Kenary, direktor Harpoon Brewery iz Bostona in Christopher Mackin, predsednik Ownership Associates sta se pogovarjala o tem, kaj je ameriški ESOP model in kako so ga vzpostavili v njihovem podjetju s 300 zaposlenimi. Kenary predstavi izzive in prednosti lastništva zaposlenih ter pojasni, zakaj bi moral o tem modelu razmišljati vsak lastnik podjetja.

David P. Ellerman – Slovenski ESOP model za so-lastništvo zaposlenih

Dr. David P. Ellerman, nekdanji svetovalec na Svetovni Banki, danes predsednik Inštituta za ekonomsko demokracijo v Sloveniji, v kratkem predavanju opiše ameriški model za vključevanje zaposlenih v so-lastništvo podjetij, ki temelji na ameriškem Employee Stock Ownership Plan oz. ESOP.

Gregor Berkopec – ESOP piloti in predlog zakonodaje v Sloveniji

Gregor Berkopec, vodja pravnega oddelka Inštituta za ekonomsko demokracijo, v svoji predstavitvi pove, kakšne so davčne posledice implementacije ESOP modela v okviru trenutne zakonodaje. Opiše tudi predlog zakonske spremembe, ki smo ga pripravili na inštitutu, da bi davčno razbremenili prenos lastništva podjetij v roke zaposlenih.

Ekonomska demokracija? Panel z gosti konference

Moderatorka: Prof. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Gostje: David P. Ellerman (ZDA), Andrej Orožen (SLO), Dan Kenary (ZDA) and Christopher Mackin (ZDA)

Inštitut za ekonomsko demokracijo
Kontakt: [email protected]konomska-demokracija.si
Poslovni naslov: Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana
Pisarna: Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana
Davčna številka: 21831629
Matična številka: 8228850000

Ustanovitelji IED
Tej Gonza, Gregor Berkopec, Sebastjan Pikl, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Marko Funkl, Leja Drofenik Štibelj, David P. Ellerman

Vodstvo IED
David P. Ellerman, predsednik IED
[email protected]

Tej Gonza, direktor IED
[email protected]

Gregor Berkopec, vodja pravnega oddelka
[email protected]demokracija.si

Leja Drofenik Štibelj, vodja izobraževalnega oddelka
[email protected]demokracija.si

Sebastjan Pikl, vodja oddelka za politično komunikacijo
[email protected]demokracija.si

Copyright © 2020 Inštitut za ekonomsko demokracijo