Inštitut za ekonomsko demokracijo

Lastništvo zaposlenih – Nova strategija najrazvitejših gospodarstev

Avtor: Tej Gonza, Direktor Inštituta ED

CICOPA

Lastništvo zaposlenih v raznovrstnih oblikah obstaja že stoletja. Ne samo, da živi, temveč pogosto tudi izredno uspešno uspeva; podjetja v lasti zaposlenih se v povprečju izkažejo za bolj produktivna, bolj prijazna do lokalnega okolja ter skupnosti, najpomembnejše pa je, da zagotavljajo boljše pogoje dela in plačila za svoje zaposlene.

Res pa je, da podjetja v lasti zaposlenih redko stopijo iz sence korporativnih struktur, zaradi česar se vse prevečkrat predpostavlja, da taka podjetja niso učinkovito in ne morejo biti uspešna. Razlogov za pomanjkanje podjetij v lasti zaposlenih je ogromno, predvsem pa so to razlogi v institucionalnem okolju.

Kjer obstajajo ugodni davčni zakoni, finančne spodbude in podobno, kar deležnike spodbuja k postavljanju podjetij v lasti zaposlenih ali prenosu deležev na delavce, taka podjetja cvetijo. Najboljši primer je ESOP v ZDA, ki je zrastel na 7000 podjetij in 14,4 milijona delavcev privatnega sektorja, o katerem smo že dolgo in široko pisali.

Zadnja leta lahko tudi v nekaterih drugih državah opazujemo veliko premike na področju zakonodajnih ukrepov za spodbujanje lastništva zaposlenih. Odločevalci so spoznali, da je spodbujanje participativnih oblik lastništva v gospodarstvu ne samo izredno dobra poslovna strategija za posamično državo, temveč tudi zelo družbeno odgovorna odločitev.

Leta 2014 je zgledu ZDA sledila tudi Velika Britanija in vzpostavila davčne olajšave za lastnike, ki bi svoje deleže in delnice prodali lastniških skladom zaposlenih (‘Employee Ownership Trusts’). V zadnjih šestih letih smo lahko opazovali ogromno rast podjetij v lasti zaposlenih v VB – v povprečju vsako leto sto podjetij preide v last skladov zaposlenih.

Nedavno je sledila tudi Kanada. Na pobudo Social Capital Partners, partnerjev Inštituta ED iz Ontaria, je vlada v letnem proračunu namenila večmilijonski znesek za raziskavo možnosti in vzpostavitev shem, ki bi spodbujale lastništvo zaposlenih.

Dodatni ukrepi na tem področju se sprejemajo tudi v ZDA. Senatorji v ameriškem Kongresu so konec maja 2021 predlagali ti. WORK Act, ki bi zagotovil 50 milijonov dolarjev v roku štirih let za promocijo lastništva zaposlenih v zveznih državah ter vzpostavitev posebnega sektorja za lastništvo zaposlenih znotraj ameriškega ministrstva za delo.

Predlog je obrambni odziv na tuje lastniške investicije, predvsem kitajske, ki odkupujejo ameriški kapital in preprečujejo, da bi presežna vrednost ostajala na ameriških tleh. Zaradi te motivacije je podprta tako s strani Republikancev kot Demokratov.

Tudi v kontinentalni Evropi moramo razmišljati o podobnih ukrepih, ki bi zaščitili interes evropskega gospodarstva, evropskega podjetnika in evropskega delavca. Prvo priložnost za resen korak v smeri zaščite slovenskega gospodarstva je naš predlog ‘Zakona o lastniški zadrugi zaposlenih’, ki ga bo Državni Zbor obravnaval še letos poleti oziroma zgodaj jeseni.

Je Slovenija pripravljena na ta pomemben korak, ki bo pospremil hojo najrazvitejših gospodarstev na svetu, ali bomo ponovno zastali na mestu in tekli takrat, ko bo že prepozno?

 

0 Comments

Submit a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *