Inštitut za ekonomsko demokracijo

Dewesoft in lastništvo zaposlenih: Precedens za gospodarstvo, priložnost za politiko

Avtor: Tej Gonza

Dewesoft in lastništvo zaposlenih: Precedens za gospodarstvo, priložnost za politiko

Intervju z g. Juretom Knezom, ki ga je nedavno gostil POP TV, je pomemben simbolični korak za slovensko gospodarstvo. Ustanovitelj in večinski lastnik enega izmed bolj inovativnih in globalno prodornih slovenskih podjetij jasno priznava, da je uspeh podjetja v veliki meri odvisen od dobro motiviranih zaposlenih, ki skupaj z ustanoviteljem soustvarjajo zgodbo poslovnega uspeha.

Pripadnost, inovativnost in zagnanost na delovnem mestu v Dewesoftu dosegajo z vključevanjem zaposlenih v solastništvo in gojenjem lastniške kulture med sodelavci. In ta poudarek bo še toliko bolj pomemben pri delu z novimi generacijami, ki iščejo avtonomijo ter zahtevajo več participacije.

Na socialnih medijih se vrstijo čestitke, pojavljajo se članki v medijih, ki hvalijo nesebično odločitev obeh lastnikov, Jureta Kneza in Andreja Orožena, da deleže svojim delavcem prodajata kar 5-krat pod tržno ceno. Ne samo, da ustanovitelja s tem nagrajujeta delavce, temveč tudi gradita podjetje, ki bo dolgoročno ostalo v rokah lokalne skupnosti ter vztrajalo v vlogi ambasadorja za slovensko gospodarstvo.

Odločitev obeh lastnikov je, v luči ekonomskega sistema, ki dopušča in celo spodbuja, da delavec ostane kolesje v zagotavljanju visokih donosov za lastnike, izredno pohvalna. Celo radikalna. Vendar pa g. Knez in g. Orožen delata točno tisto, kar bi morali delati vsi slovenski podjetniki – v solastništvo podjetja spuščata ljudi, ki poleg njiju razvijajo, proizvajajo, čistijo, organizirajo, administrirajo ter prodajajo.

Dewesoft postaja paradni konj ekonomske demokracije. V odlični družbi Domela, M-Toma, Etikete, Cosylaba, Gorenjskega glasu, Datalaba, Inee, M-Sore in številnih podjetij, ki v tem trenutku prehajajo – tudi z našo pomočjo – v last zaposlenih, postavlja pomemben precedens za vse slovenske podjetnike. Še posebej za tiste, ki se spogledujejo z idejo družbene odgovornosti.

Solastništvo zaposlenih pa nudi tudi prepogosto spregledano priložnost za slovensko politiko. Na eni strani bi spodbudno zakonodajno okolje in finančni mehanizmi, ki bi zapolnili tržno vrzel, zasledovali politiko dvigovanja dodane vrednosti v gospodarstvu, na drugi strani pa bi politika ekonomske demokracije pomagala ujeti enega izmed poslednjih vlakov ekonomske varnosti in dostojnega dela za slovenske delavce. Kdo bo prvi?

0 Comments

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen.