Na inštitutu se zavzemajo za tako imenovani model ESOP, kar pomeni, da se odkup delnic oziroma deležev omogoča prek zadruge ali sklada, zato zaposlenim v odkup ni treba vlagati lastnih sredstev, ampak je ta financiran iz dobička. Po besedah Gonze se s tem zagotavlja reševanje lastniškega
nasledstva v malih in srednjih podjetjih, gradi dolgoročno lastništvo, omogoča zaščito pred sovražnimi prevzemi in spodbuja pripadnost.
Generalni direktor visokotehnološkega podjetja Inea Peter Kosin je povedal, da so se za model ESOP odločili, ker se jim je zdel pravičen in trajnosten, saj ima vsak pravico do lastništva, dokler je v podjetju zaposlen. »Sedanja zakonodaja takšni obliki lastništva ne daje legitimnosti in je ne podpira,« ugotavlja in dodaja, da so zaposleni po vstopu med lastnike postali bolj zavzeti za poslovanje družbe.
Podobno opaža Primož Kokalj, direktor tiskarne Etiketa, ki se zaradi upokojevanja ukvarja s problemom lastniškega nasledstva. »Imamo zelo veliko naročil, zato bodo zaposleni čez praznike delali, da bomo lahko zagotovili naročila,« pravi. Prek sklada lastnih delnic imajo zaposleni približno 35-odstotni delež, želeli pa bi se vrniti na več kot polovičnega.
Finančni analitik iz Capital Genetics Andraž Grahek prav tako ugotavlja, da se veliko zrelih podjetij spopada s problemom nasledstva, saj vsa niso zanimiva za zunanje vlagatelje, zato se strinja, da potrebujemo sistemsko rešitev. Dodaja, da vse sheme, ki urejajo solastništvo zaposlenih, nagovarjajo problem staranja prebivalstva. »Prebivalstvo se stara, zato bodo prihodnji modeli združevali elemente dela in kapitala,« razlaga.
Vas zanima več o tem kaj so povedali gosti Q&A dogodka?
