Inštitut za ekonomsko demokracijo

SLO  
Dobre Prakse: Ameriški ESOP – V čem sta si podobna in v čem se razlikujeta ameriški in slovenski ESOP model?
Dobre Prakse: Ameriški ESOP – V čem sta si podobna in v čem se razlikujeta ameriški in slovenski ESOP model?

Dobre Prakse: Ameriški ESOP – V čem sta si podobna in v čem se razlikujeta ameriški in slovenski ESOP model?

ESOP model je bil pilotno implementiran leta 1956 v ZDA. Prav v ZDA je bil model tudi prvič uzakonjen, in sicer leta 1974 s sprejetjem zakona ERISA.  ESOP omogoči, da zaposleni postanejo solastniki matičnega podjetja preko odkupa, ki se financira s sredstvi podjetja samega. Odkup preko vzvoda (leveraged buyout) je danes široko uporabljen mehanizem, ki pa je bil uveden z ESOP modelom z namenom, da bi se širši populaciji omogočil dostop do lastništva kapitala. 


Na kratko:


Razširjenost

  • 6500+ podjetij 
  • 13.000.000+ delavcev 
  • ~10% delovnih mest v zasebnem sektorju 

Prednosti

  • Odkup preko vzvoda 
  • Možnost delnega in postopnega odkupa 
  • Sodelujejo lahko vsi delavci 
  • Individualizirano lastništvo 

Izzivi

  • Upravljavca sklada lahko nastavlja menedžment, ne zaposleni 
  • Ne-participativna ESOP podjetja so manj uspešna 
  • Izplačilo zaposlenih, ki zapustijo ESOP, lahko ogrozi finančno stabilnost podjetja 
  • Ne preprečuje se razprodaja ESOP deleža 

 

 

sloESOP gradi na podporni praski iz ZDA…


Odkup preko vzvoda v okviru ESOP sklada 

Model sloESOP vzpostavi ločeno pravno osebo, ki v imenu zaposlenih drži deleže oz. delnice podjetja. Ločena pravna oseba omogoči delni odkup in odkup preko vzvoda, hkrati pa lastništvo zasidra med aktivnimi zaposlenimi in tako preprečuje uhajanje lastništva zaposlenih.


Vključenost vseh zaposlenih 

Model sloESOP vsem zaposlenim v podjetju omogoči, da sodelujejo pri lastništvu. S tem onemogoča selektivno nagrajevaje zaposlenih in odkupe s strani vodstva, ki negativno vplivajo na kulturo v podjetju in potenciala lastništva zaposlenih ne izkoriščajo v celoti.


Individualizirano lastništvo                                                                             

Model sloESOP zaposlenim poleg ekonomske pravice do dobička zagotovi tudi pravico vsakega zaposlenega do kapitalske vrednosti podjetja. 


…sloESOP IZBOLJŠA DOLOČENE POMANKLJIVOSTI ESOP-a iz ZDA 


Lastniškega zadruga delavcev namesto pokojninskega sklada 
Ameriški ESOP je del pokojninskega sistema, zato kot ločeno pravno osebo uporablja poseben pokojninski sklad. V modelu sloESOP je vozilo za lastništvo zaposlenih posebna vrsta zadruge, imenovana lastniška zadruga delavcev (LZD). LZD postane lastnik deleža matične družbe, zaposleni pa imajo kot člani zadruge pravico do izbora svojega predstavnika, ki sedi na skupščini podjetja.  Administracija članstva v zadrugi je enostavna in ne predstavlja visokih stroškov.


Sistem vmesnega izplačevanja kapitalske vrednosti (“roll-over”) 
V ZDA mora ESOP izplačati celotno kapitalsko vrednost delavcu ob izhodu, zaradi česar pogosto pride do likvidnostnih pritiskov na podjetje. sloESOP periodično izplačuje del kapitalske vrednosti glede na datum nastanka te vrednosti, tako da izhod zaposlenega iz podjetja ne sproži dodatne finančne obveznosti za podjetje. Roll-over tako omogoča bolj predvidljivo in vzdržno upravljanje z likvidnostno zahtevo ob fluktuaciji zaposlenih. 

 

 

 

 

Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014-2021.

Več o projektu si lahko preberete tukaj.

ESOP model je bil pilotno implementiran leta 1956 v ZDA. Prav v ZDA je bil model tudi prvič uzakonjen, in sicer leta 1974 s sprejetjem zakona ERISA.  ESOP omogoči, da zaposleni postanejo solastniki matičnega podjetja preko odkupa, ki se financira s sredstvi podjetja samega. Odkup preko vzvoda (leveraged buyout) je danes široko uporabljen mehanizem, ki pa je bil uveden z ESOP modelom z namenom, da bi se širši populaciji omogočil dostop do lastništva kapitala. 


Na kratko:


Razširjenost

  • 6500+ podjetij 
  • 13.000.000+ delavcev 
  • ~10% delovnih mest v zasebnem sektorju 

Prednosti

  • Odkup preko vzvoda 
  • Možnost delnega in postopnega odkupa 
  • Sodelujejo lahko vsi delavci 
  • Individualizirano lastništvo 

Izzivi

  • Upravljavca sklada lahko nastavlja menedžment, ne zaposleni 
  • Ne-participativna ESOP podjetja so manj uspešna 
  • Izplačilo zaposlenih, ki zapustijo ESOP, lahko ogrozi finančno stabilnost podjetja 
  • Ne preprečuje se razprodaja ESOP deleža 

 

 

sloESOP gradi na podporni praski iz ZDA…


Odkup preko vzvoda v okviru ESOP sklada 

Model sloESOP vzpostavi ločeno pravno osebo, ki v imenu zaposlenih drži deleže oz. delnice podjetja. Ločena pravna oseba omogoči delni odkup in odkup preko vzvoda, hkrati pa lastništvo zasidra med aktivnimi zaposlenimi in tako preprečuje uhajanje lastništva zaposlenih.


Vključenost vseh zaposlenih 

Model sloESOP vsem zaposlenim v podjetju omogoči, da sodelujejo pri lastništvu. S tem onemogoča selektivno nagrajevaje zaposlenih in odkupe s strani vodstva, ki negativno vplivajo na kulturo v podjetju in potenciala lastništva zaposlenih ne izkoriščajo v celoti.


Individualizirano lastništvo                                                                             

Model sloESOP zaposlenim poleg ekonomske pravice do dobička zagotovi tudi pravico vsakega zaposlenega do kapitalske vrednosti podjetja. 


…sloESOP IZBOLJŠA DOLOČENE POMANKLJIVOSTI ESOP-a iz ZDA 


Lastniškega zadruga delavcev namesto pokojninskega sklada 
Ameriški ESOP je del pokojninskega sistema, zato kot ločeno pravno osebo uporablja poseben pokojninski sklad. V modelu sloESOP je vozilo za lastništvo zaposlenih posebna vrsta zadruge, imenovana lastniška zadruga delavcev (LZD). LZD postane lastnik deleža matične družbe, zaposleni pa imajo kot člani zadruge pravico do izbora svojega predstavnika, ki sedi na skupščini podjetja.  Administracija članstva v zadrugi je enostavna in ne predstavlja visokih stroškov.


Sistem vmesnega izplačevanja kapitalske vrednosti (“roll-over”) 
V ZDA mora ESOP izplačati celotno kapitalsko vrednost delavcu ob izhodu, zaradi česar pogosto pride do likvidnostnih pritiskov na podjetje. sloESOP periodično izplačuje del kapitalske vrednosti glede na datum nastanka te vrednosti, tako da izhod zaposlenega iz podjetja ne sproži dodatne finančne obveznosti za podjetje. Roll-over tako omogoča bolj predvidljivo in vzdržno upravljanje z likvidnostno zahtevo ob fluktuaciji zaposlenih. 

 

 

 

 

Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014-2021.

Več o projektu si lahko preberete tukaj.

več
prispevkov