Inštitut za ekonomsko demokracijo

SLO  
Nejc Novak: »Nisem prepričan, da zadruge v svetu dobro delujejo« – IED odgovarja
Nejc Novak: »Nisem prepričan, da zadruge v svetu dobro delujejo« – IED odgovarja

Nejc Novak: »Nisem prepričan, da zadruge v svetu dobro delujejo« – IED odgovarja

Pred nekaj tedni je bil odvetnik Nejc Novak gost podkasta Super moč medijske hiše Delo, ki ga vodi Petra Kovič. V daljšem pogovoru je g. Novak izrazil svoje kritično mnenje o zadružništvu in inkluzivnih modelih lastništva zaposlenih in nekatere pomisleke glede vsebin našega inštituta. G. Novak je navedel vrsto šolskih primerov stereotipov o lastništvu zaposlenih, ki temeljijo na nepoznavanju teme in razširjenih predsodkih, ki že desetletja zavirajo razvoj družbeno odgovornih modelov lastništva v Sloveniji. Smatramo, da smo kot vodilna slovenska organizacija na področju lastništva zaposlenih dolžni odgovoriti na tiste izjave, ki se dotikajo našega področja delovanja in za katere menimo, da so v izrazitem nasprotju z dejstvi.

V naslednjih dneh bomo objavili serijo prispevkov, namen katerih je informirati javnost in ključne deležnike o dobrih primerih ekonomske demokracije po svetu.


“Ne vem, če zadruge odlično delujejo v svetu, nisem prepričan v to.” – Nejc Novak

Novak je svoje pomisleke nad zadružništovm in inkluzivnimi modeli lastništva zaposlenih v intervjuju prvič izrazil v odgovoru na vprašanje novinarke, kakšno mnenje ima o konceptu zadružništva. Pred tem je novinarka dejala, da “v svetu odlično delujejo zadruge”.

(Delavske) zadruge v Evropi in druge oblike inkluzivenga lastništva zaposlenih, kot so lastniški skladi zaposlenih v ZDA in Veliki Britaniji, so se izkazale za izredno konkurenčno alternativo konvencionalnim modelom lastništva, hkrati pa imajo številne pozitivne posledice za družbo in okolje.

Podjetja v lasti zaposlenih zaposlujejo več deset milijonov ljudi po celem svetu. Samo v ZDA jih je več kot 7000, v katerih je zaposlenih 14 milijonov delavcev, kar je skoraj 10% celotnega tamkajšnjega privatnega sektorja. V zadnjih letih je tudi v Veliki Britaniji mogoče opaziti ogromen porast lastništva zaposlenih preko ESOP modela – študije ocenjujejo, da vsak delovnik vsaj eno britansko podjetje preide v last zaposlenih. V Italiji delavske zadruge zaposlujejo 500.000 ljudi, v Španiji 300.000, v Franciji pa okrog 50.000. Ogromna podjetja, kot so Mondragon korporacija (80.000 zaposlenih), John Lewis Partnership (81.000 zaposlenih), Carl Zeiss (40.000 zaposlenih), Huawei (207.000 zaposlenih), Amsted Industries (17.000 zaposlenih), Publix Supermarkets (200.000 zaposlenih) in številna druga so v večinski lasti zaposlenih. Največ zadrug in podjetij v lasti zaposlenih je sicer v sektorju malih in srednje velikih podjetij, najdemo pa jih tako v kapitalsko kot delavsko intenzivnih panogah.

Empirične raziskave nam že desetletja govorijo, da so podjetja v lasti zaposlenih v povprečju bolj produktivna in dosegajo višjo dodano vrednost. V času gospodarskih kriz so bolj stabilna (NCEO, 2022; City University, 2014; Kurtulus in Kruse, 2017) – imajo višjo stopnjo preživetja in zagotavljajo bolj stabilna delovna mesta. ESOP podjetja v ZDA so v nedavni Covid krizi odpustila 4-krat manj zaposlenih (Employee Ownership Foundation, 2020). Pred nekaj dnevi so v VB objavili raziskavo o vplivu ESOP lastništva na poslovanje podjetij in odkrili, da je produktivnost za 8-12% višja kot v primerljivih podjetjih. Podobne rezultate kažejo raziskave iz ZDA, Kanade in držav zahodne Evrope.

Podjetja v lasti zaposlenih običajno nudijo bolj kvalitetna delovna mesta, skrbijo za ekonomski razvoj lokalnih skupnosti in običajno poslujejo z visokim obzirom do družbene odgovornosti. V Sloveniji se občina Železniki, kjer sta glavna delodajalca podjetji v delavski lasti (Domel in Alples), konsistentno uvršča med občine z najboljšim standardom življenja (Moje Finance, 2017; ibid., 2019). Dober primer lokalne odgovornosti je ravnanje zadrug med poplavami v severni Italiji – poplavne vode so grozile okoliškemu mestu, zato se je zadruga Cab Terra odločila, da jih preusmeri na svoje pridelovalne površine. Zadruga je s tem sebi povzročila več deset milijonov evrov škode, vendar je preprečila še večjo škodo lokalnemu prebivalstvu (The Times, 2023). Lastništvo zaposlenih na položaje odločanja in finančnega interesa postavi ljudi, ki so običajno tudi prebivalci lokalnih skupnosti, s tem pa zniža problem negativnih eksternalij poslovanja podjetij.

Spodbujamo konstruktiven pogovor glede lastništva zaposlenih, vendar pričakujemo, da so sogovorci izobraženi o temah, o katerih javno govorijo. Zataknjenost v stereotipnem in ideološkem razumevanju področja je znak intelektualne lenobe, ki je pogosto zavora pozitivnih družbenih sprememb. Neuspešni modeli zadružništva in lastništva zaposlenih seveda obstajajo, vendar je pomembno, da iz njih ne gradimo slamnatega moža, temveč izkušnje uporabimo v grajenju človeku bolj prijaznega gospodarstva.

več
prispevkov