Aprila je nemški parlament sprejel novelo Zakona o lokaciji sklada (nem. Fondsstandortgesetz), ki je posegla tudi v nemški zakon, ki ureja obdavčitev osebnih dohodkov posameznika (nem. Einkommensteuergesetz), v delu, ki se nanaša na izplačila za namen udeležbe v lastništvu.
Slednji je že do sedaj vseboval določilo, da izplačila delavcem, ki so namenjena njihovi udeležbi v lastništvu, niso obdavčena z dohodnino in obremenjena s prispevki do višine izplačila 360 EUR letno. Novela pa je to omejitev dvignila kar za štirikrat, na 1.440 EUR letno.
Za razliko od slovenske zakonodaje (Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku), ki je taka izplačila omejila zgolj na javne delniške družbe, katerih delnice kotirajo na borzi (t.i. delniške sheme), nemška zakonodaja takih omejitev ne predvideva, saj je eden izmed izrecnih namenov promovirati lastništvo zaposlenih v družbah vseh velikosti, tudi v majhnih in srednje velikih podjetjih, predvsem pa v start-upih.
Glavni cilj spremembe zakona, ki ureja obdavčitev osebnih dohodkov posameznika, je seveda vzpodbujanja vključevanja zaposlenih v lastništvo preko katerega se krepi nemško gospodarstvo, ki ne samo privabljanja in temveč tudi zadržuje usposobljene delavcev.
Ambiciozne so tudi napovedi za nemški start-up sektor, ki naj bi mu ta sprememba koristila. Mlada podjetja namreč vedno bolj pogosto svojim zaposlenim ponujajo deleže v podjetjih, s čimer se oddaljujejo od starih praks podeljevanja virtualnih ali fantomskih delnic.
Sprejem novele naj bi pomagal tudi pri načrtovanju nasledstva in prestrukturiranjih podjetij, saj bo zagotovil dodaten kapital, ki ni obremenjen z davki in prispevki.
Kljub optimizmu nemški strokovnjaki opozarjajo, da je ta novela šele prvi korak pri pridobivanju prepoznavnosti in širjenju učinkovitih modelov za vključevanje zaposlenih v lastništvo družb in za povečevanje posameznikovega premoženja preko lastništva družbe, v kateri je zaposlen.
Eden izmed namenov zakona je bil tudi vzpodbuditi udeležbo v lastništvu v start-upih, pri čemer strokovnjaki izpostavljajo, da še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kako bo ta model tam zaživel praksi. Start-upi namreč praviloma nimajo prostega denarnega toka, ki bi ga lahko uporabili za taka izplačila – torej ostaja odprto vprašanje, kako omogočiti in razširiti udeležbo zaposlenih v lastništvu v družbah, kjer je del plače izplačan kot participacija v lastništvu družbe, brez izplačil v denarju. Opozarjajo še, da so davčne vzpodbude komplementaren mehanizem drugim mehanizmom, npr. nižjim cenam za deleže oziroma delnice oziroma kar brezplačno podeljevanje, ki pa praviloma ni upravičeno do davčnih ugodnosti.
Pričakuje se, da se bo v prihodnosti vedno več modelov nagrajevanja zaposlenih (izplačevanje variabilne plače, udeležba v dobičku itd.) preobrazilo v modele udeležbe v lastništvu, kar bo seveda omogočala predvsem ugodna davčna zakonodaja.
