Inštitut za ekonomsko demokracijo

Ali ekonomska demokracija zasluži pozitivno diskriminacijo države?

Avtor: Tej Gonza

27 Day Cash Buffer

Ekonomska demokracija ponuja alternativni način organizacije tržnega gospodarstva. Politika, ki bi se usmerila v demokratizacijo podjetij, bi postavljala nove temelje družbene pravičnosti, spodbujala bi ekonomsko učinkovitost ter naslovila številne družbene in praktične dileme, na katere v okviru obstoječega sistema nimamo odgovora.

Čeprav določene države pospešeno sprejemajo zakone, ki spodbujajo ekonomsko demokracijo, Slovenija zaenkrat še nima vzpostavljenih nobenih mehanizmov, ki bi demokratičnim podjetjem nudili kakšne posebne ugodnosti. V tem zapisu povzamem šest razlogov za pozitivno diskriminacijo podjetij v lasti in upravljanju zaposlenih.

  1. Pravičnost

Veliko avtorjev se osredotoča na družbeno pravičnost ekonomske demokracije, torej vključevanja zaposlenih v solastništvo in soodločanje v podjetjih, kjer delajo. Tukaj bi opozoril na dva pomembna teoretika ekonomske demokracije.

David P. Ellerman v svojem življenjskem delu opozarja, da je najemanje dela v kapitalizmu enako problematično, kot so bile danes ustavno prepovedane arhaična poročna pogodba (coveture marriage) in pogodbeno suženjstvo (poleg prisilnega pomembna zgodovinska institucija). Več si preberite v njegovi najnovejši knjigi Neo-Abolitionism (2021).

Robert Dahl, drugi veliki zagovornik ekonomske demokracije, je bil eden izmed večjih političnih teoretikov 20. stoletja. V knjigi Preface to Economic Democracy (1986) je z močnimi argumenti ugotavljal, da je ekonomska demokracija samo podaljšek politične – če sprejmemo, da liberalna družba zahteva politično demokracijo, ne moremo zanikati, da je kapitalistično podjetje avtoritarno in s tem nelegitimno.

  1. Učinkovitost

Druga perspektiva lastništva zaposlenih je vpliv participativnih struktur v gospodarstvu na ekonomsko uspešnost. Pravzaprav je bilo okrog tega v literaturi veliko povedanega – na eni in na drugi strani. Običajno se predpostavlja, da je vključevanje zaposlenih v lastništvo in odločanje neučinkovito. Vendar pa resne empirične raziskave zadnjih nekaj desetletij močno nasprotujejo tem stereotipom.

Dejstvo je, da so primerno strukturirane alternative klasičnim kapitalističnim podjetjem pravzaprav vsaj toliko ali celo bolj učinkovite. Raziskav je stotero, v samostojno raziskovanje priporočam nedavno vzpostavljeno digitalno knjižnico Rutgers Univerze Cleo, za tiste bolj hitre pozornosti pa pregled glavnih izsledkov NCEO Ključne študije o uspešnosti ESOP podjetij.

    27 Day Cash Buffer
    1. Vpliv na neenakost

    Etika in ekonomska učinkovitost očitno nista vedno v diametralnem nasprotju. Poglejmo še, kako lastništvo zaposlenih vpliva na socialno komponento – dobrobit srednjega razreda. Ekonomska demokracija pri samem vzroku napade osrednji družbeno-ekonomski problem 21. stoletja, premoženjsko neenakost, ki se napaja iz velikega prepada med lastniki produktivnega kapitala in ljudmi, ki se preživljajo izključno z delom.

    Decentralizacija lastništva podjetij in upravljanja vodi v bolj egalitarno distribucijo dohodkov in premoženja v družbi. V ZDA se je izkazalo, da ESOP-i v veliki meri znižajo premoženjsko neenakost. Premoženje delavcev z nižjimi in srednjimi dohodki je v ESOP podjetjih kar 10-krat višje kot v primerljivih podjetjih.

    1. Oživljanje politične demokracije

    Nedavni porast neo-konservativnega populizma lahko v veliki meri razložimo z odtujenostjo volilnega telesa od političnega razreda, ki ne nudi odgovorov na ekonomsko negotovost delavskega razreda. Tayloristični način organizacije podjetij še vedno živi, ljudje v službah so pogosto odtujeni od odgovornosti in sadov lastnega dela. Raziskovalci dokazujejo negativne učinke ekonomske odtujenosti na politično participacijo.

    Lastništvo zaposlenih lahko obrne negativne trende – delavcem vrne avtonomijo, zagotovi jim odgovornost ter pravice, s tem pa občutek človeške dostojnosti. Podjetja, kjer je demokratična participacija delavcev »aktivna, inkluzivna in institucionalizirana«, pozitivno vplivajo na politično udejstvovanje zaposlenih in jih usmerijo v večjo socialnost, empatijo ter altruizem.

    1. Reševanje nasledstvenih težav

    Lastništvo zaposlenih je učinkovito orodje za reševanje nasledstvenega problema, ki ga Evropska Komisija postavlja na sam vrh seznama največjih preizkušenj za evropski sektor majhnih in srednje velikih podjetij. MSP predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva – zaposlujejo med 60% in 70% vseh delavcev ter gradijo pomemben del lokalnih skupnosti predvsem ruralnih delov držav članic. Ob morebitnem propadu večjega dela teh podjetij si je prav lahko zamisliti veliko socialno katastrofo.

    Kako rešiti zagato nasledstva, v kolikor družinsko nasledstvo ne pride v poštev, zunanjih investitorjev pa ni oziroma predstavljajo tveganje? Logični nasledniki podjetja so ljudje, ki so s pomočjo ustanovitelja zgradili zgodbo njegovega uspeha. Ključno vprašanje je seveda financiranje odkupa. Odgovor je v ESOP mehanizmu, ki je bil s strani strokovnjakov poimenovan v »ultimativno orodje nasledstva«. Model, ki smo ga na Inštitutu ED prilagodili za Slovenijo pa bi lahko igral isto vlogo.

    1. Okoljska odgovornost

    Ekonomska demokracija vzpostavlja gospodarske strukture, ki so odgovorne do naravnega okolja. Logika je precej enostavna in intuitivna – če bi bili zaposleni Anhova hkrati solastniki tovarne, bi veliko več pozornosti namenili problematiki onesnaževanja lokalnega zraka in vode. Prej bi investirali v filtre za znižanje emisij in bolj intenzivno iskali načine za ekološko prestrukturiranje.

    Teorija potrjuje špekulacijo, da bodo zaposleni, ki vodijo podjetje in hkrati živijo v lokalnem okolju, tudi veliko bolj odgovorni v poslovnih odločitvah, ki to okolje lahko potencialno prizadenejo. Tudi praksa izkazuje podobne rezultate, pa čeprav resnega empiričnega programa, ki bi preverjal to tezo še ni bilo.

    Zgornjih šest izpostavljenih razlogov ne tvori izčrpnega seznama pozitivnih eksternalij ekonomske demokracije, vseeno pa ponudi uvid v njen potencial. Ti in številni drugi razlogi upravičujejo pozitivno diskriminacijo države do alternativnih načinov organizacije gospodarstva. V ta namen na Inštitutu ED aktivno pripravljamo predloge politik, ki bi zagotovile davčne olajšave, subvencije, podporne službe, nove finančne inštrumente in podobne spodbude za rast ekonomske demokracije v Sloveniji.

    0 Comments

    Komentiraj

    Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja